05/06/2019
Vroča razprava v kateri je sodelovalo tudi podjetje Arhi-3k :
Leto dni je, odkar so začeli veljati trije novi zakoni s področja urejanja prostora in gradnje. Poskrbeli naj bi za boljšo preglednost, pospešili postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj in poenostavili nekatere druge. Kritiki pravijo, da so postopki zdaj še dolgotrajnejši, kupci pa zaradi neurejene dokumentacije nepremičnin le stežka pridobijo bančno posojilo. Tudi na Ministrstvu za okolje in prostor ugotavljajo, da bo gradbeno zakonodajo treba spremeniti. Pripravili so nekaj predlogov sprememb Zakona o urejanju prostora in Gradbenega zakona, ki so že v javni obravnavi.
Primer gledalke, ki je pred desetimi leti v Ljubljani kupila stanovanje v večstanovanjski stavbi, za katero je bilo videti, da ima urejeno vso dokumentacijo, kasneje pa se je izkazalo, da to ne drži, legalizacija pa je trenutno praktično nemogoča, je le eden od mnogih. "Stanovanje je bilo vpisano v zemljiško knjigo, stavba je bila vpisana v kataster stavb, imela je narejen etažni načrt. Tudi v banki ni bilo težav, dobila sem posojilo," je povedala Ljubljančanka, ki je želela ostati anonimna in je šele pred kratkim ugotovila, da živi v stavbi, ki nima urejene legalne dokumentacije. "Soseda, ki je kupila stanovanje kasneje, je povedala, da je imela težave pri pridobitvi posojila, saj ga ji banka ni želela odobriti, ker da poslopje pravzaprav ni imelo dovoljenja za večstanovanjsko stavbo," je pojasnila. Stavba je torej imela uporabno dovoljenje, a le za enostanovanjski objekt, ne pa za večstanovanjskega. Investitor ob predelavi namreč ni ustrezno uredil dokumentacije. Pri tem je sogovornica začudena nad tem, da je lahko investitor priklopil več števcev. Stavba, ki je nekoč imela le enega, ima danes več števcev za vodo, elektriko, plin na javnem komunalnem omrežju. "Vse to je uredil, ne da bi plačal prispevke in ne da bi ga kdorkoli vprašal, ali je pridobil uporabno dovoljenje za večstanovanjsko stavbo," je začudena Ljubljančanka.
Stanovalci živijo v strahu, da jih bodo izselili
Podobnih primerov je ogromno, pravijo v podjetju Arhi-3k, ki se ukvarja z legalizacijo nepremičnin, ureditev papirjev pa trenutno ni mogoča. "Občine ne izvajajo lokacijske preveritve, zato tem objektom in tem stanovanjem ne moremo urediti dokumentacije. Mislim, da bo treba počakati na boljše razlage ali celo na spremembo dela zakonodaje. Je pa to velik problem in veliko stanovanj je tudi v takih objektih," opozarja Gordana Rađenović, vodja projektov pri podjetju Arhi-3k. "Iz dneva v dan živimo v negotovosti, da bo nekdo prišel in nas izselil. Stavba ni primerna za bivanje, ker nima uporabnega dovoljenja, živimo v strahu," je še povedala gledalka.
»90 odstotkov objektov je neskladnih z zakonodajo«
V Sloveniji je približno milijon in 160 tisoč evidentiranih objektov. Po prvotnih ocenah gradbenega inšpektorata naj bi bilo 20 odstotkov takih, ki niso grajeni skladno z dokumentacijo. "Letos se je to izkazalo za zelo drugačno številko. Stroka je predvidevala, da bo ta številka vsaj še enkrat večja. Trenutno pa je vsaj 90 odstotkov objektov na trgu neskladnih z zakonom oziroma nima ustrezne dokumentacije," meni Gordana Rađenović. Nepremičninski agent Predrag Todić iz agencije Ljubljana nepremičnine ugotavlja, da se je prodaja nepremičnin v zadnjem letu, odkar velja novi Gradbeni zakon, zmanjšala za več kot 30 odstotkov. Veliko zmede je povzročil zlasti 93. člen zakona, ki določa, da morajo upravljavci, notarji, inženirji in drugi pristojni preveriti, ali je za objekt izdano gradbeno dovoljenje.
Kupcem nepremičnin pravna varnost ni zagotovljena
Odvetnica Avrelija Barle K*k opozarja, da je bil promet z nepremičninami močno oviran, zato je ministrstvo izdalo tolmačenje, da se naloge notarjev nanašajo izključno na preverjanje zaznamb inšpekcijskih postopkov. Ostaja pa vprašanje, ali je objekt zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem. Na Notarski zbornici Slovenije so Ministrstvu za okolje in prostor predlagali, da vzpostavi evidence, na podlagi katerih bi notarji lahko z gotovostjo preverili, ali sta objekt, ki je v pravnem prometu, in izdano gradbeno dovoljenje skladna. "Predlagali smo, da se vzpostavijo evidence glede tega, a se Ministrstvu za okolje in prostor in Ministrstvu za infrastrukturo naš predlog ni zdel umesten in sprejemljiv, tako da evidenc ni," je povedala predsednica Notarske zbornice Slovenije Sonja Kralj. Tudi 117. člen, ki omogoča pridobitev dovoljenja za objekt daljšega obstoja, ne ponuja enotnih rešitev za primere, pri katerih gre za neskladje med dejanskim stanjem in katastrom oziroma zemljiško knjigo. Ministrstvo za okolje je na podlagi kritik in stališč, ki sta jih navedli tako strokovna kot laična javnost, pripravilo spremembe Zakona o urejanju prostora in Gradbenega zakona, ki bodo v javni obravnavi do 30. junija.
Kakšne so in kakšne bi morale biti spremembe Gradbenega zakona, v oddaji KODA 4. junija ob 17.30 na TV SLO 1. Naši gosti bodo Luka Ivanič z Ministrstva za okolje in prostor, Boštjan Udovič iz Zbornice za poslovanje z nepremičninami in odvetnik dr. Franci Ježek.
